indexp

Mednarodno trgovinsko sodeljovanje

Mednarodno trgovino je lazje vzdrezevati z meddrzavnimi povezavami kot na svetovni ravni. Glavni obliki povezovanja za prosto trgovino sta:

Obmocje proste trgovine: Povezava drzav, ki se dogovorijo o ukinitvi carin, kvot in izvoznih spodbud v trgovini med clanicami obmocja. Primer je Severnoamerisko obmocje proste trgovine (NAFTA), ki so ga 1994 sklenile Kanada, ZDA in Mehika.

Carinske unije: Zvezda drzav, ki se dogovorijo za odstranitev trgovinskih pregrad med clanicami in vzpostavitev skupne carinske politike do neclanic. Primer carinske unije je Evropsa unija (EU), ustanovljena 1993. Poleg proste trgovine med clanicami velja tudi skupna trgovinska, kmetijska, varnostna in transportna politika.

Specializacija prinasa blaginjo:

Drzave izkoriscajo prednost krajevnih surovin in posebnih znanj za proizvodnjo znacilnih vrst blaga. Indonezija, denimo se je usmerila v proizvodnjo lesa in lesnih izdelkov, Japonska v elektroniko. Kadar so surovine in znanje lahko dostopni, se povprecna cena proizvodnje zniza, storilnost pa zvisa, kar privede do viska blaga. Ta presezek je mogoce s trgovino z drugimi drzavami zamenjati za tuje izdelke, katerih proizvodnja bi bila doma drazja. Tako mednardona trgovina znizuje stroske proizvodnje po vsem svetu, povprecni delavec lahko za svoj denar kupi vec blaga in zivljenska raven se izboljsuje. Vec novic o ekonomiji -- click here

Nagrada (placa ali nagrajevanje sodi med psiholoske stimulatorje za delo).

Kakovostno delo je seveda treba ustrezno nagraditi, zato podjetje potrebuje primeren sistem nagrajevanja.

Pri nagrajevanju moramo biti dosledni. Zaposleni morajo vedeti, kaksne so nagrade in kaj morajo storiti, da si jih zasluzijo.

Denar je samo eden od moznih motivatorjev, ni nujno tudi najbolj ucinkovit. Pro tostih, ki verjetnost, da bodo nagrado res dobili, cenijo nizko, ne moremo pricakovati visoke motiviranosti.

Napredovanje, sluzbeni avto, stanovanje...

Ljudje se po svojih potrebah, interesih, zeljah, ambicijah... mocno razlikujemo. Stvarem pripisujemo razlicno vrednost in pomen. Kar je na primer za nekoga nepogresljivo, je za drugega povsem neuporabno. Vecjo vrednost, ki jo ima nagrada za posameznika, bolj se bo zanjo potrudil. Zaposlene je treba nagrajevati s tistim, kar ima znaje najvecjo osebno vrednost. Za nekoga je to denar, za drugega placani dopust, tretjim vec omeni sluzbeni avto, napredovanje, osebna pohvala direktorja in podobno. Edini nacin, da izvemo, katere nagrade so za posameznike najprivlacnejse, je, da jih vprasamo. Samo tako bomo lahko oblikovali ucinkovit sistem nagrajevanje, ki bo odseval neposredno v poslovnih rezultatih.